Kriterij za uvrstitev med civilno-družbene organizacije je, da njen namen ni pridobivanje materialnih sredstev oziroma ustvarjanje dobička ali vstop v območje oblasti, kar je značilno za politične stranke. Pravno so zato opredeljene tudi kot neprofitne organizacije. Ni pa izključeno pridobivanje sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti niti poklicno, plačano, delo v takih organizacijah.
Definicije civilne družbe so si zelo različne in velikokrat nasprotujoče. Največkrat kot civilno družbo obravnavamo:
nevladne organizacije
neprofitne organizacije
sindikate
kulturne, verske skupine
človekoljubne organizacije
dobrodelne organizacije
naravovarstvene skupine
potrošniki
mediji
nestrankarska združenja
Civilna družba je mehanizem ljudstva za vsakodnevni vpliv na oblast po volitvah. Je aktivna družba, in je bistveni del demokracije. V državah brez civilne družbe obstaja večja možnost, da oblast začne delovati ne v dobro ljudstva, ampak v dobro same sebe.
Države s civilno družbo so države z demokratično tradicijo.
Zakonska ureditev
Slovensko upravno pravo pozna skupino: politične stranke, društva in verske skupnostiArhivirano 2006-11-21 na Wayback Machine.. Običajno se poleg strank tudi verske skupnosti uvrščajo med civilno-družbene organizacije, ker bi naj bil njihov neposredni namen oznanjanje ali poglabljanje določene vere in obrnjen predvsem k posameznikom - vernikom, čeprav se zlasti močnejše ukvarjajo tudi z družbenimi vprašanji, v nekaterih zgodovinskih in sedanjih družbah pa so celo obvladovala oblastno in/ali civilno sfero.
