Charles Lindbergh
Charles Lindbergh |
---|
Charles Lindbergh na fotografiji, datirani med 1915 in 1937 | Rojstvo | Charles Augustus Lindbergh 4. februar 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…] Detroit[4] |
---|
Smrt | 26. avgust 1974({{padleft:1974|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…] (72 let) Kipahulu[d], ZDA[5] |
---|
Državljanstvo | ZDA |
---|
Poklic | letalski častnik, izumitelj, letalski pisatelj, avtobiograf, pisec dnevnika, lovski pilot, mirovni aktivist, pilot, inženir |
---|
Podpis | |
---|
Charles Augustus Lindbergh, ameriški letalec, častnik, raziskovalec, pisatelj in izumitelj, * 4. februar 1902, Detroit, Michigan, Združene države Amerike, † 26. avgust 1974, vas Kipahulu, Havaji, ZDA.
Kot neznani 25-letni poštni pilot je Lindbergh doživel nenadno svetovno slavo, ko je maja 1927 opravil prvi polet brez postanka med Long Islandom v New Yorku in letališčem Le Bourget blizu Pariza (danes letališče Pariz–Le Bourget) v letalu Spirit of St. Louis. Odpravo je financiral skoraj izključno z lastnimi prihranki in bančnim posojilom. Za ta dosežek je kot rezervni častnik ameriške kopenske vojske prejel medaljo časti, pa tudi Red legije časti Francije in Leopoldov red Belgije ter več drugih priznanj. Obstaja zmotno prepričanje, da je bil sploh prvi, ki je preletel Atlantik brez postanka, vendar sta ta podvig že osem let pred njim izvedla Britanca John Alcock in Arthur Whitten Brown (sicer na skoraj pol krajši razdalji).
Slavo je izkoristil za promocijo komercialnega letalstva in zračne pošte. Leta 1932 pa je neznanec ugrabil njegovega 20-mesečnega sina in preko posrednika zahteval bogato odkupnino, kar so ameriški mediji takrat poimenovali »zločin stoletja«. Sina so kmalu našli mrtvega, Lindbergh pa se je z ženo pred medijsko histerijo inkognito umaknil v Anglijo. V ZDA sta se vrnila šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne leta 1939; bil je aktiven nasprotnik vpletanja ZDA v vojno in je protestno vrnil čin polkovnika pri letalskem korpusu ameriške vojske (predhodniku vojnega letalstva), a je spremenil mnenje po japonskem napadu na Pearl Harbor. Njegova prošnja za povrnitev čina je bila zavrnjena, zato se je udeležil vojne na pacifiškem bojišču kot civilni svetovalec proizvajalca letal in izboljševal dizajn bojnih letal, opravil pa je tudi več bojnih poletov.
Po vojni je zaslovel kot pisec in je za knjigo o poletu s Spirit of St. Louis prejel Pulitzerjevo nagrado. Deloval je tudi kot svetovalec na področju vojaškega in civilnega letalstva in naravovarstvenik. Zadnja leta življenja je preživel na havajskem otoku Maui, kjer je umrl.
Sklici
Zunanje povezave
|
---|
- 1927: Charles Lindbergh
- 1928: Walter Chrysler
- 1929: Owen Young
- 1930: Mahatma Gandhi
- 1931: Pierre Laval
- 1932: Franklin Delano Roosevelt
- 1933: Hugh Johnson
- 1934: Franklin Delano Roosevelt
- 1935: Haile Selassie I.
- 1936: Wallis Simpson
- 1937: Čang Kaj-Šek in Soong May-ling
- 1938: Adolf Hitler
- 1939: Josif Stalin
- 1940: Winston Churchill
- 1941: Franklin Delano Roosevelt
- 1942: Josif Stalin
- 1943: George Catlett Marshall
- 1944: Dwight Eisenhower
- 1945: Harry Truman
- 1946: James F. Byrnes
- 1947: George Catlett Marshall
- 1948: Harry Truman
- 1949: Winston Churchill
- 1950: Ameriški bojevnik
- 1951: Mohamed Mosadek
- 1952: Kraljica Elizabeta II.
- 1953: Konrad Adenauer
- 1954: John Dulles
- 1955: Harlow Curtice
- 1956: Madžarski bojevnik za svobodo
- 1957: Nikita Hruščev
- 1958: Charles de Gaulle
- 1959: Dwight Eisenhower
- 1960: ameriški znanstveniki (zastopali so jih Linus Carl Pauling, Isidor Rabi, Edward Teller, Joshua Lederberg, Donald A. Glaser, Willard Libby, Robert Woodward, Charles Draper, William Shockley, Emilio Segre, John Enders, Charles Townes, George Beadle, James Van Allen in Edward Purcell)
- 1961: John F. Kennedy
- 1962: Papež Janez XXIII.
- 1963: Martin Luther King mlajši
- 1964: Lyndon Baines Johnson
- 1965: William Westmoreland
- 1966: Petindvajset in mlajši
- 1967: Lyndon Baines Johnson
- 1968: astronavti (Frank Borman, Jim Lovell, William Anders)
- 1969: ameriški srednji razred
- 1970: Willy Brandt
- 1971: Richard Nixon
- 1972: Richard Nixon, Henry Kissinger
- 1973: John Sirica
- 1974: Kralj Faisal
- 1975: ameriške ženske (zastopale so jih Betty Ford, Carla Hills, Ella Grasso, Barbara Jordan, Susie Sharp, Jill Conway, Billy Jean King, Susan Brownmiller, Addie Wyatt, Kathleen Byerly, Carol Sutton in Alison Cheek)
- 1976: Jimmy Carter
- 1977: Anvar Sadat
- 1978: Deng Šjaoping
- 1979: Ajatola Homeini
- 1980: Ronald Reagan
- 1981: Lech Wałęsa
- 1982: računalnik
- 1983: Ronald Reagan, Jurij Andropov
- 1984: Peter Ueberroth
- 1985: Deng Šjaoping
- 1986: Corazón Aquino
- 1987: Mihail Sergejevič Gorbačov
- 1988: ogrožena Zemlja
- 1989: Mihail Sergejevič Gorbačov
- 1990: George H. W. Bush
- 1991: Ted Turner
- 1992: Bill Clinton
- 1993: mirovniki; Nelson Mandela, F.W. de Klerk, Jaser Arafat, Jicak Rabin
- 1994: Papež Janez Pavel II.
- 1995: Newt Gingrich
- 1996: David Ho
- 1997: Andy Grove
- 1998: Bill Clinton, Kenneth Starr
- 1999: Jeffrey P. Bezos
- 2000: George W. Bush
- 2001: Rudolph Giuliani
- 2002: žvižgači: Cynthia Cooper (Worldcom), Sherron Watkins (Enron), Coleen Rowley (FBI)
- 2003: ameriški vojak
- 2004: George W. Bush
- 2005: dobri samarijani; Bono, Bill Gates, Melinda Gates
- 2006: vi
- 2007: Vladimir Putin
- 2008: Barack Obama
- 2009: Ben Bernanke
- 2010: Mark Zuckerberg
- 2011: protestnik
- 2012: Barack Obama
- 2013: Papež Frančišek
- 2014: Jerry Brown, Kent Brantly, Ella Watson-Stryker, Foday Gollah, Salome Karmah
- 2015: Angela Merkel
- 2016: Donald Trump
- 2017: žrtve spolnih zlorab
- 2018: varuhi; Džamal Hašokdži, Maria Ressa, novinarji Capital Gazette in Wa Lone ter Kyaw Soe Oo
- 2019: Greta Thunberg
- 2020: Joe Biden in Kamala Harris
- 2021: Elon Musk
- 2022: Volodimir Zelenski in duh Ukrajine
- 2023: Taylor Swift
|
|
---|
Splošno | |
---|
Narodne knjižnice | |
---|
Biografski slovarji | |
---|
Znanstvene podatkovne baze | |
---|
Drugo | |
---|
|
|