Z nastopom novega veka in povečevanjem trgovanja so se tudi v Habsburški monarhiji pojavile prve službe, ki so bile sorodne sodobnim finančnim stražam. Carinsko-mitninski konjeniki ali iblajtarji so se pojavili že sredi 16. stoletja in so varovali državne meje pred Turki in Tatari, s kurjenjem kresov so skrbeli za opozarjanje pred Turki, obenem pa lovili tihotapce.[1] Iblajtarji še niso bili pravi finančni stražniki, ampak neizobraženi stražniki.[2]
Portaši so bili oborožena carinsko-mitninsko-varnostna služba, ki se je pojavila ob koncu 17. stoletja na zunanjih ogrskih mejah in na meji s Poljsko.[3] Sredi 18. stoletja so mejni carinsko-mitninski nadzor opravljale različne službe. Portaške enote so se razvile v velike nadzorne enote po 1900 nadzornikov ali bankalistov, ki so jim podporo nudili vojaški oddelki s 4.000 vojaki.[4] Ko je Marija Terezija uvedla tridesetinsko carino, se je za različne mejne nadzornike pojavilo tudi ime »mejna milica« (Granitz-Milice).[4] Konec 18. stoletja je zaradi nemirnih časov mejni nadzor prevzela vojska, ki je za potrebe carinsko-bankalnega uporabljala uporabljala odslužene in slabo izobražene vojne veterane, imenovane kordonisti. [3]
Prve stražniške službe
Ker kordonisti niso ustrezali potrebam po učinkovitem carinskem nadzoru meje, so 10. oktobra 1930 v monarhiji uvedli mejno stražo (nemško: Grenzwache), ki predstavlja staro obliko finančne straže oziroma carinske straže.[5] Mejna straža ni bila več podrejena vojski, ampak avstrijski dvorni komori.[2] Za potrebe pobiranja dohodarstvenih pristojbin so v notranjosti leta 1835 organizirali še dohodarstveno stražo (nemško: Gefällenwache, češko: důchodková stráž),[5]ki je pri delu pomagala trošarinskim uradom.[2] Tako sta bili oblikovani dve ločeni službi finančne straže.
Da bi odpravili dvotirnost in podvajanje postopkov, so leta 1843 mejno stražo in dohodarstveno stražo združili v enotno c.kr. finančno stražo.[5][2] Ta služba je z nekaj manjšimi spremembami obstala do konca Avstro-Ogrske in se je ukvarjala s pobiranjem carin, dohodarstvenih pristojbin in s carinsko-policijskim nadzorom meje.[7] Finančna straža je ves čas delovala v okviru dvorne komore, ki se je leta 1848 preimenovala v finančno ministrstvo.[2] Za finančno stražo je bila značilna uniforma s temnozelenim suknjičem in sivimi hlačami z modrim odtenkom (t. i. rusko siva barva), povrhu pa so financarji lahko nosili tudi sive plašče.[8] Uniforma pomorskih financarjev je bila v modri barvi.[9] Leta 1858 je bil organiziran prvi izobraževalni tečaji za finančne stražnike.[2]
Leta 1920 je finančna straža razpadla na carinsko stražo in na davčni nadzorni organ.[12] Po priključitvi Gradiščanske Avstriji, je prišlo do madžarsko-avstrijskega oboroženega incidenta, v katerem so madžarski napadalci zajeli 25 pripadnikov carinske straže in 75 pripadnikov žandarmerije.[2] Ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Tretjemu rajhu, so bili financarji, ki niso ustrezali arijskim rasnim kriterijem, odpuščeni.[2] Povojna carinska straža je dobila nove, sive uniforme, in je od leta 1982 poznala mobilne oddelke.[2] Že leta 1995 so nadzor nad zeleno mejo prevzeli orožniki, z vstopom Češke, Madžarske in Slovenije v Evropsko unijo pa je bila carinska straža ukinjena, njeni uslužbenci pa premeščeni na druga delovna mesta.[2]
Leta 1957 so stare carinsko-stražniške čine nadomestili z avstrijskimi vojaškimi čini, vendar so leta 1978 obnovili tudi mnoge inšpektorske nazive (inšpektor, revirni inšpektor, okrožni inšpektor, skupinski inšpektor, oddelčni inšpektor)[2]
