Bakar
Bakar Geografska lega na Hrvaškem
45°19′N 14°32′E / 45.317°N 14.533°E / 45.317; 14.533
Država	Hrvaška
Županija	Primorsko-goranska županija
Mesto	Bakar
Nadm. višina	31 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	1.566
Poštna številka	51222 Bakar
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju. Leži ob glavni cesti Reka - Dubrovnik. Mestece v katerem živi 1187 prebivalcev (popis 2021; v zgodovini občasno tudi preko 2000), je središče mestne občine (hrv. Grad Bakar), ki šteje okoli 7.500 prebivalcev) zgrajeno amfiteatralno na severozahodnem delu 4,6 km dolgega Bakarskega zaliva. Z železniško progo zgrajeno 1931 je preko Škrljeva povezan z glavno progo Reka - Zagreb.

V rimski dobi je na mestu današnjega naselja stalo mesto Volcera. Pri arheoloških izkopavanjih leta 1800 so na lokaciji Trga odkrili nekropolo iz prve polovice 2. stoletja. V srednjem veku je bil Bakar pomembno mesto in upravno središče (občina). Začetki pomorstva in trgovine segajo v 15. stoletje, ko so Frankopani postavili več skladišč in pričeli trgovati preko morja predvsem z železom, volno, lanom, voskom in soljo.

V času uskoških vojn so Benečani blokirali Bakarsko pristanišče. Zato je v tistem času trgovina močno usahnila, kar je trajalo vse do 17. stoletja, ko je ponovno oživela predvsem z izvozom železa. V času cesarja Karla VI. se je Bakarsko pristanišče povečalo in lahko sprejelo največje ladje tistega časa. Leta 1777 je Marija Terezija razglasila Bakar za svobodno pristanišče. S tem aktom so bili postavljeni temelji velikanskemu razcvetu pomorstva in ladjedelništva. V obdobju Ilirskih provinc je pomorska dejavnost ponovno usahnila, ko pa je Bakar 1822 ponovno prišel v last hrvaškega bana je mesto doživelo največji razcvet. Ladjedelnica Mate Martljana je v letih 1850 do 1883 zgradila 60 tovornih jadrnic dolge plovbe, ostali graditelji pa še 32 jadrnic s skupno tonažo 12.000 BRT. Leta 1856 so lastniki ladij iz Bakra imeli v lasti 22 jadrnic s skupno tonažo 8320 BRT.

Stari del mesta Grad je ohranil srednjeveško urbano strukturo z ozkimi ulicami in slikovito arhitekturo. Na najvišji točki mesta stoji Kaštel, zgrajen v prvi pol. 16. stoletja, kot obrambni objekt. Na enem od stolpov je napis v glagolici iz leta 1530.

Kaštel je postopno dobival rezidencialno funkcijo, zato so ga 1830 preuredili v palačo. Pod Kaštelom stoji župnijska cerkev sv. Andrija, zgrajena 1830 na mestu starejše cerkve porušene v potresu 1750. V arhitekturnem smislu izstopa še nekaj Drugih zgradb: plovanija (zgrajena 1514), hospic (1526), nadškofija s starim grbom (1494), ter turska in rimska kuća.

Mestni muzej hrani številne arheološke zbirke, arhiv kulturno-zgodovinskega materiala, več starih umetniških slik in drugo.

V bivši zgradbi mestnega magistrata je celica v kateri je bil zaprt bivši predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.

Med Drugo svetovno vojno je bilo v Bakru italijansko koncentracijsko taborišče, kjer so bili internirani prebivalci Ljubljanske pokrajine, pa tudi Hrvati in Srbi, največ hkrati je bilo v njem 893 internirancev.

• 
  Bakar
• 
  Pogled iz Bakra proti jugu (Bakarski zaliv)
• 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bakar.

• Satelitska slika Bakra in Bakarskega zaliva
• Uradna spletna stran (hrvaško)

Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u