Astrid Lindgren
Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica, * 14. november 1907, Vimmerby, Småland, Švedska, † 28. januar 2002, Stockholm, Švedska.
Njene knjige prevedene v več kot petdeset jezikov in njeno razposajeno Piko Nogavičko poznajo otroci na vseh celinah. Tudi njene kasneje napisane povesti so zelo priljubljene, na primer knjiga o Bratih Levjesrčnih, ki je bolj podobna pravljici v klasičnem smislu s fantastičnimi, grozljivimi in romantičnimi prvinami in s poudarkom na boju med dobrim in zlom. Nekaj teh prvin je tudi v Ronji, razbojniški hči, čeprav so človeški liki v njej bolj sodobno psihološko niansirani.
Njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov v več kot 100 državah.
Rodila se je v kmečki družini. Od leta 1946 do leta 1970 je bila urednica za mlade v ugledni švedski založbi. Napisala je preko 30 del za mladino, pisanih realistično in z bogato fantazijo.
Njena najbolj znana junakinja je Pika Nogavička (švedsko Pippi Långstrump), ki jo je pisateljica ustvarila za svojo hči Karin.
Leta 1958 je postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo Hans Christian Andersen.
Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren. Nagrada ima največji denarni sklad (med nagradami za otroško literaturo), ki znaša pet milijonov švedskih kron.
Po njenih delih so bili posneti tudi filmi in nadaljevanke.
Zgodovina
Astrid Anna Emilia Ericsson se je rodila 14. novembra leta 1907, kot drugi otrok Samuela Ericssona in njegove žene Hanne na kmetiji Näs, ki stoji na obrobju malega mesta Vimmerby na Švedskem. Odraščala je ob starejšemu bratu in dveh mlajših sestrah. V tem malem mestu je preživela zelo srečno otroštvo. Sama je govorila, da so k temu največ prispevale knjige, narava in igra. Otroci so se igrali od jutra do večera, saj so imeli veliko svobode, narava pa jim je omogočala veliko možnosti za igro. Kot otrok je plezala vsepovsod, kjer se je le dalo in veliko je tudi brala.
Leta 1914 je prvič prestopila prag Vimmerbyske osnovne šole. Tam je preživela lepe in tudi manj lepe šolske dni. Svoj zaključni izpit je opravila z dobrimi rezultati, njen najboljši predmet je bil švedščina. Pri trinajstih letih se je odločila, da nikoli ne bo postala pisateljica. V to je verjela dolgo časa, a kasneje se je obrnilo čisto drugače. Osnovno šolo je končala leta 1923, že leto kasneje pa je dobila službo pri Vimmerbyski časopisni hiši.
Pri osemnajstih letih se je preselila v švedsko prestolnico Stockholm, da bi se izšolala za tajnico. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža Stura. Leta 1926 je rodila prvega otroka – sina Larsa za katerega so nekaj časa skrbeli starši, saj je ona še študirala. Poročila se je leta 1931 in tako dobila priimek Lindgren, pod katerim jo še danes poznamo. Čez tri leta je rodila še svojega drugega otroka, tokrat hči Karin.
Ko je pri sedemintridesetih letih padla po ledu in si zvila gleženj, je bila kot prikovana na posteljo in ni imela česa početi. Takrat je začela zapisovati dogodivščine o Piki Nogavički. Pika je bila sicer v njenih mislih rojena že leta 1941, vendar njenih dogodivščin nikoli ni spravila na papir. Do tega jo je pripravila šele nesreča in hčerka, ko je zbolela za pljučnico. Sprva je bil rokopis zavrnjen, tako je Pika Nogavička izšla kot drugo književno delo Astrid Lindgren leta 1945 pri ugledni založbi Raben in Sjörgen, kjer je tudi dobila prvo nagrado z imenom Rabén & Sjögren's Best Children's Book Competition. Tam se je nato tudi zaposlila. Do leta 1948 sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na ladjo in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka. Po začetnih težavah s kritiki je Pika končno zmagala, to zaslugo pa je imela seveda Astridina največja in najbolj pomembna skrivnost. To pa je bila, da se je spominjala, kako je biti otrok, zato je tudi lahko pisala knjige za otroke, kakršna je sama nekoč bila. V knjigah je tudi obsojala vsako nasilje, najbolj ostro pa nastopala proti nasilju odraslih nad otroki.
Nekoč je tudi rekla: »Ni lahko biti majhen, ubog in sam. Svet je poln neznanega in poln stvari, ki te strašijo. In vse, na kar se otrok lahko zanese, so odrasli. Oni bi morali poskrbeti, da bi bil svet varen, topel in prijazen za otroka. Toda ali to storijo?«
Astrid Lindgren je svoje knjige namenjala otrokom v tolažbo in zabavo, obenem pa upala, da bodo njene knjige prispevale k bolj zavzetemu odnosu do otrok. Leta 1955 je izdala knjigo Bratec in kljukec s strehe, leto kasneje pa knjigo Erazem in potepuh.
Leta 1958 je bila druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo in prejela je knjižno nagrado Hansa Christiana Andersena. Nekaj let kasneje je izdala svojo knjigo Emil iz Lönneberge. Leta 1970 se je pri založbi Raben in Sjörgen upokojila. Tri leta kasneje je prejela nagrado Lewis Carroll Shelf Award za knjigo Pika Nogavička. Istega leta je izdala tudi knjigo Brata levjesrčna. Dobila je tudi nagrado International Book Award od UNESC-a. Leta 1981 je izdala knjigo Ronja, razbojniška hči in za to knjigo dobila nagrado Mildred Bitchelerd Award.
Leta 1987 je izjavila: »Da bi pisali knjige za otroke, sploh ni pomembno imeti lastnih otrok, le sami smo morali biti nekoč otroci in moramo se spominjati, kako je takrat bilo.«
Leto kasneje so na njeno pobudo na Švedskem sprejeli zakon o zaščiti živali imenovan Lex Astrid.
Leta 1997 je Astrid praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Takrat je bila na Švedskem tudi izbrana za najpopularnejšo osebo leta. Umrla je visoke starosti, 28. januarja 2002 v Stockholmu stara 94 let. Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren, ki ima največji denarni sklad med nagradami za otroško literaturo.
Astrid Lindgren je bila v 20. stoletju ena najpomembnejših avtoric za mlade. Svetovni sloves ji je prinesla že kar njena prva knjiga o Piki Nogavički. Njena dela so prevedena v več kot 60 jezikov. Kljub izredni popularnosti in kvaliteti ni bila dobitnica Nobelove nagrade za književnost. Po njenih knjigah pa je bilo posnetih tudi nekaj nadaljevank in filmov.
Dela
Najbolj znana dela Astrid Lindgren:
Sklici
Viri
Glej tudi
Zunanje povezave
(slovensko)
(angleško)
|
---|
1990. |
- Jože Ajdišek, Bojan Babič, Stanislav Bačar, Bogdan Beltram, Tine Brajnik, Branko Bratkovič, Miloš Bregar, Ivan Britovšek, Ivan Bukšek, Dušan Burian, Alojz Cifer, Stane Ciglarič, Zoran Dernovšek, Robert Dovgan, Željko Ernoič, Ludvik Faflek, Jure Ferme, Robert Fink, Franko Fiorelli, Alojz Flisar, Maks Gorenšek, Dušan Gorše, Zlatko Halilovič, Ivan Hočevar, Milan Horvat, Robert Hvalec, Stanislav Isak, Bogdan Jenko, Jože Kalan, Željko Klajič, Rade Klisarič, Andrej Kocbek, Slavko Kocmut, Aleš Kodra, Mirko Kokol, Bogdan Koprivnikar, Janez Košir, Jože Kralj, Viktor Kranjc, Jože Krapše, Milan Kreft, Janez Lesjak, Borut Likar, Zdenko Lilek, Srečko Lisjak, Bojan Lunežnik, Roman Marguč, Anton Martinčič, Marjan Mauko, Jernej Molan, Miha Molan, Darko Muc, Anton Peinkiher, Edvard Peperko, Zlatko Perko, Stanko Pesrl, Peter Petrič, Stanislav Požar, Drago Plančutič, Brane Podboršek, Oto Pok, Janez Portir, Otokar Praper, Darko Prinčič, Janez Rauter, Vincenci Repnik, Rudolf Rogelšek, Janez Rupar, Rudolf Skobe, Janez Sladič, Marjan Starc, Ivan Starina, Stanislav Strašek, Marjan Strehar, Janko Stušek, Janez Šibanc, Franc Širovnik, Jože Šoštarič, Ivo Štandekar, Vojko Štemberger, Bojan Štumberger, Bojan Šuligoj, Bogomir Šuštar, Janez Švajncer, Mitja Teropšič, Drago Toporoš, Marjan Trope, Aldo Turk, Zvonko Ulcej, Bojan Ušeničnik, Franc Uršič, Rajmund Veber, Robert Verbančič, Dejan Vnuk, Ludvik Volf, Milan Zagernik, Alojz Zakrajšek, Franc Zorko, Peter Zupan, Ludvik Zvonar, Franci Žnidaršič, Franc Lasič, Drago Vizjak, Gorska reševalna služba Kamnik, Krajevna skupnost Kočevska Reka, Postaja mejne policije Brnik (1992)
- Milena Hajnšek Holz, Marija Janežič, Jože Kolenc, Franc Kosi, Alojz Kuralt, Jakob Müller, Franjo Krpač, Hans Mayer, Rene Putzeys (1993)
- Jože Ambrož, Darko Anželj, Angel Čibej, Ervin Drašler, Bojan Guček, Viktor Hladnik, Marjan Horvat, Breda Janežič, Janez Jereb, Konrad Jurič, Zvonimir Kelher, Rajko Komat, Drago Kupnik, Venčeslav Lihtenvalner, Radovan Lukman, Jakob Ornik, Bojan Podbevšek, Marko Pogorevc, Fedor Pirkmajer, Vekoslav Rajh, Boris Rehar, Vojko Robnik, Srečko Rosič, Robert Rožaj, Andrej Rupnik, Bojan Skočir, Franc Slokan, Marjan Šef, Branko Šekoranja, Slavko Škerlak, Tomaž Tušar, Jože Vehovec, Jože Vidic, Mirko Završek, Revija 2000, Slovenska karitas, Bernard Coursat, Karl Haas, Erich Paulitsch, Dan Yeshayahu, Federico Zeri (1994)
- Franc Baškovič, Vlado Habjan, Ivan Horvatič, Martin Hozjan, Zdenko Pavlina, Dušan Pleničar, Rajko Sedej, Ana Štuhec, Tone Vogrinec, Arhivsko društvo Slovenije, DAN-Ljubljana, Gledališče Tone Čufar, Radio Koper - Capodistria, Slovenski program radia RAI Trst, Turistična zveza Slovenije, John W. Andersen, František Benhart, Albert Benker, Ernst Landschbauer, Astrid Lindgren, Viktor Meier, Heribert Spaeth, Heinrich Strasser, Bill Petty, John Phillips, Walter Reinartz, John C. Rucigay (1995)
- Vinko Apšner, Božo Benedik, Otmar Bergant, Janez Bitenc, Ivan Bratuž, Milan Čuš, Jaka Čop, Franc Hočevar, Maksimilijan Jezernik, Zvonka Kneževič, Andrej Kocijan, Vojislav Lukić, Leopold Oblak, Alojz Pavlič, Ivan Peršak, Franci Povše, Boris Raj, Majda Šlajmer Japelj, Boris Šuštaršič, Ljubinko Volmut, Nada Vreček, Zoran Vudler, Jože Zupanc, Pevski zbor Šentanelski pauri, Slovenski program radia ÖRF Celovec, Slovensko kulturno prosvetno društvo SAVA iz Frankfurta, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Zveza društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije, Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Gerald S. Arsmtrong, Paul Baumann, Wolfgang Knoll, Werner Kraus, Kurt Müller, Robert Plan, Karl Schnabel, Robert Tinlot, Edward O. Welles (1996)
- Milan Baškovič, Viljem Belovič, Janez Bizjak, Kristina Brenk, Marko Černivec, Franc Habe, Savo Janežič, Janez Kuhar, Maks Lešnik starejši, Franc Lobnik, Andrej Martinčič, Franc Perhavec, Ljudmila Plesničar, Zinka Svetelj, Vladimir Šerbel, Marija Zupančič Vičar, Časopisno založniška družba Primorske novice, Lovska zveza Slovenije, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Zveza radioamaterjev Slovenije, Božidar Fink, Paul Braendli, Jean-Paul Carteron, Ludwig Heigl, Gyula Pusztai, Klaus Schwab, Heinz Sippel (1997)
- Janez Bohorič, Franc Ekar, Slavko Gliha, Ignac Golob, Jože Jan, Matjaž Jančar, Alojz Ješelnik, Evgenija Kegl Korošec, Janez Korošec, Aleš Mižigoj, Janez Mrdavšič, Marijan Lačen, Ivan Nemanič, Božidar Opara, Dušan Parazajda, Fedor Pečak, Janez Planina, Mirko Ramovš, Alojz Serini, Pavel Smolej, Zora Tomič, Emil Ulaga, Atletsko društvo Kladivar Cetis Celje, Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, Tednik madžarske narodne skupnosti NÉPUJSÁG, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zlatko Aurelius Verbič, François Burkhardt, Viljem Černo, Oreste Davini, Albert Estrada Vilarrasa, Maia Kollander, Joachim A. Scholz, Albert Theis (1998)
- Pavle Svete, Milan Pogačnik, Posavski muzej Brežice, Tomaž Humar, Bruno Breschi, Bruno Ravnikar, Anton Ogorevc, Avto-moto zveza Slovenije, Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Marin Bastjančič, Franc Zlatko Dreu, Miroslava Kramarič, Cvetka Kocijančič, Ciril Soršak, Ivan John Plut, Anica Mikuš Kos, Jožica Simonič, Iztok Tomazin, Franc Urlep, Prostovoljno gasilsko društvo Metlika, Zavezniški padalci, Károly Bauer, Richard Jackson, Dénes Pálfy, Slavko Avsenik, Vilko Ovsenik, Andrej Babič, Mojmir Lasan, Lidija Sotlar, Magda Vrhovec, Svetlana Makarovič, Milan Matos, Nace Simončič, Ignacije Šunjić, Klaus Wolf (1999)
|
---|
2000. |
- Martin Strel, Nogometna zveza Slovenije, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Franc Eržen, Milica Kacin Wohinz, Nada Čučnik Majcen, Boris A. Novak, Rado Lenček, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Izidor Hafner, Davo Karničar, Gasilsko društvo Ljubljana mesto, Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, France Filipič, Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Dolenjski muzej, Antonija Bernard, Božena Glavak, Jože Florjančič, Tom Priestly, Pierino Gelmini, Bazilij Albin Valentin, Majda Mačkovšek Peršič, Jože Makoter, Drago Petrič, Božidar Krajnčič, Ivan Turk, Peter Winkler, Kurt Kancler, Predrag Matvejevič, Robert Tomsich, Franc Kozjek, Rajko Cibic (2000)
- Stanislav Peček, Mirko Cuderman, Igor Ozim, Ivo Petrič, Alenka Saksida, Boris Šinigoj, Ivica Žnidaršič, Avgust Likovnik, Boris Kristančič, Stanislav Hafner, Zlatko Šugman, Rajko Šugman, Danica Purg, Gimnazija Kranj, Charles F. Ipavec, August B. Pust, Adolf Radoh, Belokranjski muzej Metlika, Andrej Anžin, France Bevc, Davorin Bratuš, Zdenka Celina, Janez Drevenšek, Zlatko Erzin, Slavko Gerželj, Franc Kokot, Srečko Krope, Rajko Meh, Edvard Mlačnik, Vinko Mlinšek, Mladen Mrmolja, Stane Plohl, Janez Sodražnik, Borut Usenik, Stanislav Veniger, Drago Vidrih, Bojan Vrečič, Drago Zadnikar, Miroslav Žaberl, Anton Žale, Novi Matajur, Jože Prešeren, Jože Kastelic, Zveza ekonomistov Slovenije, Miloš Brelih, Petra Dobrila, Stanko Kotnik, Mina Jeraj, Janez Albreht, Stane Leban, Dušan Mevlja, Janez Škof, Aleksander Valič, Aleksander Videčnik, Prostovoljno gasilsko društvo Log pod Mangartom, Danijel Krivic, Milan Leban, Stanislav Peterlin (2001)
- Martin Cerkvenik, Andreja Furlan Šinkovec, Franc Godeša, Bojana Hudales Kori, Olga Jakhel Dergan, Ida Močivnik, Peter Šefman, Peter Toš, Miha Vrhunec, Milovan Zorc, Mario Magajna, Anton Preinfalk, Bruno Parma, Milan Kneževič, Boris Kutin, Jožko Horvat - Muc, Danijela Bratec, Jože Primožič, Izidor Pečovnik, Društvo livarjev Slovenije, Marko Ivan Rupnik, Aleksander Saša Novak, Ladislav Cvahte, Jože Kobolt, Janko Ljubič, Igor Potočnik, Jože Škof, Stanislav Zlobko, Silvo Komar, Stane Koselj, Lojze Slak, Ana Božanovič, Geza Bačič, Festival Ljubljana, Zlatko Ferencek, Janez Konrad, Zlatan Kovačevič, Zlatko Kuk, Ciril Ravbar, Stanko Sakovič, Fabio Steffe, Iztok Trček, Edvard Glaser, Franc Bohinc, Francka Seljak, Vladimir Urbanc, Božidar Jordan, Jože Melanšek, Jože Stanonik, Tone Škarja, Danilo Škrebinek, Adi Vidmajer, Yves Frachet, Giovanni Volpe, Janez Žmavc, Janez Strojanšek, Marianna Leonidovna Beršadska, Sergejevna Plotnikova, Pihalni orkester železarjev Ravne, Nada Pavšer, Majna Sevnik Firšt, Mimi Malenšek, Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik, Elko Borko, Zora Janžekovič, Aleksander Sterger, Jože Trstenjak, Marija Vodnjov, Božena Žen Boh, Anton Žunter, Maca Jogan, Stane Južnič, Zdravko Mlinar, Milan Ževart, Janko Koren, Pavle Šegula, Franc Telcer, Zlata Rodošek, Jože Šater, Milena Dobernik, Jože Natek, Mednarodna ustanova za razminiranje in pomoč žrtvam min, Janez Kranjc, Viktor Grošelj, Ingemar Stenmark, Kmečka zveza - stanovska organizacija slovenskih kmetov v Italiji, Rajko Lesjak, Derek F. Abel, Peter Kraljič, Dušan Vrščaj, Prostovoljno gasilsko društvo Maribor-mesto, Prostovoljno gasilsko društvo Krško, Georg Soros, Carole Rogel, Valerijan Jenko (2002)
- Delavska godba Trbovlje, Milenko Rosić, Pevsko društvo Lira, Jože Arzenšek, Štefan Mauri, Pokrajinski arhiv Maribor, Rado Jenko, Peter Svetik, Lojze Motore (2003)
- Marjan Vrbnjak, Drago Berden, Marjan Ferk, Jožef Grah, Marjan Korenjak, Stanislav Mlakar, Milan Vogrinec, Franc Kozel, Štefan Brezočnik, 2. operativno območje varnostno informativne službe Maribor, Ljubo Tomažič, Peter Pungartnik, Drago Kos, Marjan Kobale, Dušan Ferenčak, Štefan Perš (2004)
- Vojko Adamič, Ivan Golob, Mihael Petrovič, Miloš Šonc, Albin Mikulič, Boris Mikuš, Srečko Martinuč, Zlatko Vehovar, Peter Klopčič (2005)
- Branko Brezovnik, Srečko Bukovski, Jožef Košir, Marjan Ferk, Slavko Korenič, Miran Loparec, Stane Leskovšek, Bojan Šoper (2006)
|
---|
|
|
---|
Splošno | |
---|
Narodne knjižnice | |
---|
Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
---|
Biografski slovarji | |
---|
Znanstvene podatkovne baze | |
---|
Drugo | |
---|
|
|