Astrid je večino otroštva preživela v palači Arvfurstens v Stockholmu in v družinski poletni rezidenci v Fridhemu. Po končani šoli je Astrid delala v sirotišnici v Stockholmu, kjer je skrbela za otroke.[4]
Princesa Astrid je za poročno darilo od belgijske vlade dobila tiaro, ki jo je ustvaril belgijski zlatar Van Bever. Po njeni smrti je tiara šla v lasti kralju Leopoldu in njegova druga žena princesa Lilian je nosila dele tiare. Leopold se je odpovedal prestolu v korist svojemu sinu Baudouinu; ko se je Baudouin poročil, je Leopold predal tiaro novi kraljici. Fabiola, belgijska prva kraljica po Astrid, jo je nosila na svoj poročni dan, po Baudouinovi smrti pa jo je izročila kraljici Paoli, ki je po abdikaciji svojega moža Alberta dala Mathilde, novi kraljici Belgijcev.
Leopold in Astrid na njun poročni dan
Astrid so Belgijci navdušeno sprejeli. Bila je zelo ljubljena zaradi svoje lepote, šarma in preprostosti. Njeni javne in uradne naloge so sevale navdušenje. Kot vojvodinja Brabantska si je prizadevala za lajšanje različnih oblik stisk.[9] Oktobra 1927 sta Leopold in Astrid dobila hčer, princeso Jožefino-Šarloto (kasneje veliko vojvodinjo Luksemburga).[10] Tri leta kasneje, septembra 1930 se je rodil njun prvi sin, princ Baudouin, ki je sčasoma nasledil svojega očeta kot kralj Belgijcev.
Vzgojena v luteranski veri, se je Astrid po poroki s princem Leopoldom spreobrnila v katoliško vero. Na začetku je razmišljala o spreobrnjenju preprosto zato, ker je bila to vera v Belgiji, ampak ji je duhovnik, s katerim se je posvetovala, oče William Hemmick, rekel, naj tega ne stori, dokler resnično ne verjame, da je to resnična religija.[11] Astrid se je naučila več o katolicizmu in nekaj let kasneje, leta 1930, se je spreobrnila zaradi pristnega prepričanja. Njena odločitev jo je navdala z veseljem in to je zaupala tesnemu prijatelju iz otroštva: »Moja duša je našla mir.«[12] Njen tast, kralj Albert, ki je bil sam zelo pobožen, je na dan Astridine konverzije ponovil: »Vesel sem, zelo vesel. Zdaj je vsa družina združena v isti veri.«[13]
17. februarja 1934 je kralj Albert umrl v gorsko-plezalni nesreči v Marche-les-Dames v Belgiji. Leopold in Astrid sta postala nov kralj in kraljica Belgijcev z nazivom veličanstvo. Kasneje istega leta se je Leopoldu in Astrid rodil tretji otrok. Poimenovala sta ga Alberta po njegovem dedku.[15] Albert je sčasoma nasledil svojega brata Baudouina kot kralj Belgijcev
Kot kraljica Belgijcev je namenila Astrid svoj čas vzgoji svoje otrok. Bila je zelo zaskrbljena s položajem žensk, otrok in prikrajšanih oseb. V času gospodarske krize v Belgiji leta 1935 je organizirala zbiranje oblačil in hrane za reveže. To je storila z odprtim pismom, ki je bil objavljen kot »poziv kraljice«. Kraljica Astrid je obiskala tudi revna naselja v Belgiji.[16]
Kraljica Astrid se je predvsem zavzemala za usposabljanje žensk v otroškem in zdravstvenem varstvu.[17] Podprla je izobraževanje mladih deklet v šiviljstvu, da bi imele boljše poklicne možnosti.[17] Podpirala je katoliške dobrodelne ustanove, kot so na primer sestre svetega Vincenta de Paula, in liberalne organizacije, kot je Fédération des Foyers Belges.[17] Bila je tudi občinstvo zagovornicam ženskih pravic, kot na primer baronici Marthe Boël, predsednici državnega sveta belgijskih žensk.[17]
Maja 1935 je bila kraljica Astrid patron mlečnega tedna, to je bilo prizadevanje, da bi Belgijce spodbudili k pitju zdravih pijač. Ob tej priložnosti je Gatienu du Parcu, enemu izmed dvorjanov naložila pripravo podrobnega poročila o mlečnih predpisih v tujini.[17]
Smrt
Astridin pogreb
Avgusta 1935 sta šla kralj in kraljica na počitnice v Švico. 29. avgusta 1935 sta se odločila, da bosta šla še na zadnji pohod v gore, preden se vrneta domov. Kralj je vozil in kraljica je sedela na sprednjem sedežu poleg njega z zemljevidom v naročju. Ko je kraljica pokazala nekaj možu, je on pogledal zemljevid in avto speljal s ceste po strmem pobočju in trčil v hruško. Astrid je ob trku vrglo ob drevo in je umrla na kraju nesreče (v Küssnachtu am Rigi, v bližini jezera Luzern v Švici) zaradi svojih poškodb.
Kraljica Astrid je bila položena v kraljevi trezor v cerkvi Naše Gospe v Laeknu v Bruslju zraven svojega moža kralja Leopolda III. Belgijcev in njegove druge žene princese Liliane Belgijske.
Zapuščina
Leta 1935 je Belgija je izdala poštno znamko, ki je prikazovala njen portret v črni barvi, ta izdaja je bila znana kot žalovanje Astrid. Kasneje istega leta je izdala serijo znamk z enakim dizajnom za protituberkulozni sklad.[18] V njen spomin je bila poimenovana Place de la Reine Astrid v pariškem okrožju.[19]
Astridina kapela v Küssnachtu
Spominska kapela, imenovana kapela Astrid,[20] je bila zgrajena v Švici na mestu nesreče. Švicarska vlada je zemljišče podelila Belgiji leto po Astridini smrti in kapelo je zagradila v stilu valonske podeželske cerkve.[21] Kapela je postala destinacija švedskih in belgijskih turistov.[22] Muzej v bližini ima slike in spominke dogodka, vključno s kupom vetrobranskega stekla in deblo hruške. Neurje iz leta 1992 je podrlo drevo. Avto je na zahtevo kralja potonilo v globokem delu Vierwaldstätterseeja.[23]
Priljubljena švedska plast torte Prinsesstårta (Princesina torta) je bil imenovana po Astrid in njenih dveh sestrah, ko so bile mlajše.[24]
Štiri potomke so poimenovane Astrid v njeno čast. Njeni vnukinji, princesa Marie-Astrid Luksemburška, princesa Astrid Belgijska, njena pravnukinja princesa Marie-Astrid Lihtenštajnska in pra-pravnukinja nadvojvodinja Anna Astrid Avstrije-Este. Njena nečakinja, princesa Astrid Norveška je bila poimenovana v njeno čast.[25] Hčerka njenega moža kralja Leopolda in njegove druge žene Lilian, princesa Marie-Christine Daphné Astrid Élisabeth Léopoldine, je bila prav tako poimenovana v njeno čast.
Nazivi in grbi
Nazivi
17. november 1905 - 4. november 1926: Njena kraljevska visokost princesa Astrid Švedska
4. november 1926 - 17. februar 1934: Njena kraljevska visokost princesa Astrid Belgijska, vojvodinja Brabantska, princesa Švedske
17. november 1934 - 29. avgust 1935: Njeno visočanstvo kraljica Astrid, kraljica Belgijcev, princesa Švedske
↑Citirala Anna Sparre v Astrid mon amie, 2005, str. 128
↑Citirala Charles d'Ydewalle v Albert and the Belgians: Portrait of a King, 2005, str. 259
↑Sparre, Anna. Astrid mon amie. 2005. ""But I promised I would look after my god-daughter, Christina, if something happened to you," she answered, trying to smile."
.jpg)
