Arsinoja II.
Kraljica Trakije Kraljica Starega Egipta
Faraon
Vladarski nazivi Nomen ˁrsỉnȝt (Arsinat) Arsinoe
Zakonci	Lizimah, Ptolemaj Keraun[d] in Ptolemaj II. Filadelf
Otroci	Ptolemaj I. Epigon[d], Lizimah[d] in Filip[d]
Oče	Ptolemaj I. Soter
Mati	Berenika I.
Rojstvo	316 pr. n. št.
Smrt	270–260 pr. n. št.

Arsinoja II. v hieroglifih
ˁrsỉnȝt Arsinat Arsinoja
ȝrsn Arsn Arsinoja

Arsinoja II. (starogrško Ἀρσινόη, Arsinóe) je bila ptolemajska princesa, po poroki z makedonskim kraljem Lizimahom kraljica Trakije, Male Azije in Makedonije in po poroki z bratom Ptolemajem II. Filadelfom kraljica in regentka ptolemajskega Starega Egipta, * 316 pr. n. št., † med julijem 270 pr. n. št. in 260 pr. n. št.

Arsinoja II. je bila prva hčerka faraona Ptolemaja I. Soterja, ustanovitelja helenistične Ptolemajske dinastije vladarjev Starega Egipta, in njegove druge žene Berenike I.^[1]

Ko je bila stara okoli petnajst let, so jo poročili s kraljem Lizimahom, takrat starim okoli šestdeset let.^[2] Z njim je imela tri sinove:

• Ptolemaja I. Epigona^[3][4][5]
• Lizimaha^[6]
• Filipa^[6]

Prvi kandidat za Lizimahovega naslednika je bil njegov najstarejši sin Agatoklej, katerega je Arsinoja zastrupila v korist svojih sinov.

Po Lizimahovi smrti v bitki leta 281 pr. n. št. je pobegnila v Kasandrijo v Grčiji in se poročila s svojim polbratom Ptolemajem Keraunom, enim od sinov Ptolemaja I. Soterja in njegove prve žene Evridike. Poroka je bila politična, ker sta bila oba zahtevnika za Lizimahov prestol Makedonije in Trakije. Njuni medsebojni odnosi niso bili nikoli dobri.

Ko je Ptolemaj Keraun okrepil svoj položaj, so začeli Arsinoja in njeni sinovi rovariti proti njemu. Keraun se jim je maščeval in ubil sinova Lizimaha in Filipa, Ptolemaju pa je uspelo pobegniti na sever v Dardansko kraljestvo. Arsinoja je pobegnila v Aleksandrijo pod zaščito svojega brata Ptolemaja II. Filadelfa.

Po vrnitvi v Egipt je začela rovariti proti ženi svojega brata Ptolemaja II. Arsinoji I. in dosegla, da so jo izgnali v južni Egipt. Po njenem izgonu se je poročila s svojim bratom. Zaradi obeh škandalov sta oba dobila vzdevek Filadelf (grško Φιλάδελφοι, Filádepfoi), v prostem prevodu »ljubeča se brat in sestra«.

Arsinoja II. je z bratom delila vse vladarske naslove in bila očitno zelo vplivna, saj je imela njej posvečena mesta, svoj kult, kar je bilo običajno, svojo podobo na kovancih, in prispevala k egipčanski zunanji politiki, vključno k Ptolemajevi zmagi v sirski vojni med Egiptom in Selevkidskim cesarstvom.

Po Posidipu iz Pele je na Olimpijskih igrah, morda leta 272 pr. n. št., zmagala na treh dirkah bojnih voz.^[7][8]

Po smrti jo je Ptolemaj II. še naprej omenjal v uradnih dokumentih, koval denar z njeno podobo in podpiral njen kult. S poveličevanjem Arsinoje kot boginje je hkrati utrjeval svoj lastni kult.

• 
  Oktadrahma Arsinoje II., kovana med jenim vladanjem z bratom Ptolemajem II.
• 
  Arsinoja II.
• 
  Oktadrahma Ptolemaja II. in Arsinoje II.; napis ΑΔΕΛΦΩΝ (ADELFON) pomeni »kovanec brata in sestre« 
• 
  "Gonzagova kameja", Hermitage

• H. Bengtson: Griechische Geschichte von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit, C.H.Beck, 1977.
• R.A. Billows: Kings and colonists: aspects of Macedonian imperialism, BRILL, 1995.
• Elizabeth Donnelly Carney (2013): Arsinoe of Egypt and Macedon: A Royal Life. New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-536551-1.
• Milan Papyrus, P. Mil. Vogl. VIII 309.