Ardašir velja za utemeljitelja države Sasanidov. Rodil se je kot sin svečenika Papaka v mestu Istakhr (jugozahodni Iran). Po smrti brata Šapura leta 208 je prišel na čelo družine Sasanidov, partskihvazalov dežele Farz (grško Perzija). Kot vazal se je leta 224 uprl partskemu kralju Artabanu V. in ga v več bitkah premagal. Artaban je padel, medtem ko so se vsi preživeli sorodniki umaknili v rimsko zavezniško državo Armenijo. Leta 226 se je Ardašir okronal kot kralj Perzije z nazivom »Kralj kraljev«. Prestolnica je bila v Ktezifonu.
Program je kralj nameraval realizirati z osvajalnimi pohodi. Spopad z Rimljani v Mezopotamiji je izgubil, zato pa je uspešno osvajal vzhodni Iran in prodrl vse do Kušanskega kraljestva.
Državne reforme
V skalo vklesana podoba Ardaširja I.
Ardašir je izpeljal številne reforme uprave, financ, vojske in religije. Kot upravna enota je veljala satrapija pod upravo princev sasanidske dinastije. Sistem vazalstva se je ohranil pri nekaterih premaganih ljudstvih ali mestih, medtem ko je grška Selevkija ohranila avtonomijo. Temelj vojske je predstavljala težka konjenica, sestavljena iz vrst plemstva. Značilno je, da se je kralj osebno udeleževal bitk. Velike dohodke je prinašala trgovina, saj je Perzija zaradi ugodne lege imela vlogo posrednika med Rimljani, Indijo in Kitajsko. Ardašir kot obnovitelj zoroastrstva ni trpel drugih religij, zato jih je preganjal.
,_Hamadan_mint.jpg)
_V1.JPG)
