Glasbeno se je izpopolnjeval pri K. Mašku, A. Nedvĕdu in A. Foersterju. Bil je soustanovitelj Cecilijanskega društva ter 27 let poučeval na orglarski šoli. (Izraz cecilijanstvo pomeni težnjo po reformiranju cerkvenega petja, ki je pod vplivom italijanske opere dobilo precej posveten značaj. To so skušali doseči t. i. cecilijanci, organizirani v cecilijanskih društvih. V Ljubljani je tako društvo nastalo 1877). Njegove skladbe so ljudsko občutene, sočne in živahne ter večinoma enoglasne. Skladal je pretežno cerkvene skladbe (Cerkvena glasbena dela I - III, izšla 1910 - 1912) njegov posvetni opus pa je številčno skromnejši. Cecilijanska načela se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah (Ecce panis angelorum; Missa pro defuntcis, 1879; Missa in honorem S. Antonij Paduani, 1902).
