Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani. Leta 1845 je škof odkupil hišo z vrtom na današnji Poljanski cesti in jo na svoje stroške obnovil in dozidal. Zavod in zgradba sta ime dobila po zavetniku mladine in študentov, italijanskem jezuitskem redovniku Alojziju Gonzagu (1568-1591), zavetniku mladine.[1] Na pročelju stavbe je star napis COLLEGIUM ALOYSIANUM, v veži ob vratih pa sta vzidani marmorni plošči z napisom FACULTAS THEOLOGICA LABACENSIS (Ljubljanska teološka fakulteta) in SEMINARIUM ARTIS SACRAE (Seminar svete vede).
Alojzijevišče, ki ga je gradil zidarski mojster Matevž Medved (* 1796 v Cerkljah, † 1865 v Cerkljah),[2] je omogočalo dijakom iz revnih družin študij na gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1919 se v zgradbi nahaja Teološka fakulteta v Ljubljani. Svojo nalogo je zavod opravljal do leta 1910 – še pet let zatem, ko je ljubljanski škof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Poslopje in vrt Alojzijevišča sta vzela v najem najprej ljubljansko bogoslovje, zatem pa Teološka fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 1919.
Študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je nemoteno potekal vse do pričetka druge svetovne vojne in v manjšem obsegu vse do leta 1943; po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so bila predavanja prepovedana in večji del Alojzijevišča je bil preurejen v vojašnico.[3]
Maja 1945 je vojaške prostore Alojzijevišča zavzela Jugoslovanska armada; slednja je v teh prostorih ostala vse do konca študijskega leta 1946/47, nakar se je ponovno vzpostavil študij.[4] Med letoma 1947 in 1949 je bila v prostorih Alojzijevišča tudi Agronomska fakulteta v Ljubljani.[4] V letih 1970–1972 je ob starem Alojzijevišču zrastel prizidek Teološke fakultete.