Albin Bubnič, slovenski učitelj in časnikar, * 7. julij 1919, Pregarje, † 23. junij 1978, Pregarje.
Rojen (po nekaterih podatkih 7. septembra 1915)[1] v družini pismonoše Viktorja Bubniča. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato nadeljeval šolanje v koprskem semenišču iz katerega pa je 1935 izstopil. Učiteljišče je končal leta 1940 v Trstu. V februarju 1943 so ga fašisti zaradi protiitalijanskega delovanja aretirali. Jeseni 1943 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Mauthausen in do konca vojne še v druga taborišča v Nemčiji. Po osvoboditvi je organiziral slovensko šolstvo v Istri, bil dve leti ravnatelj osnovne šole v Kopru in istočasno pričel dopisovati v tržaški list Kmečko-delavska enotnost in postal 1947 njegov urednik, od 1948 pa je bil novinar Primorskega dnevnika. Raziskoval in zbiral je gradivo o nacističnih taboriščih in preživelih iz tržaške Rižarne. V sodelovanju z drugimi avtorji je napisal delo, ki je izšlo v slovenščini in italijanščini Od fašističnega škvadrizma do pokola v Rižarni - Trst - Istra - Furlanija - 1919 - 1945 (Trst, 1974). Bubnič je veliko prispeval k širjenju slovenske besede v zamejstvu. Za novinarsko delo je bil nagrajen s Tomšičevo nagrado.[2]
Viri
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon (1993). Snopič 19. Gorica: Goriška Mohorjeva družba (COBISS)
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
_crowned.svg){kind=small}
