Gruden se je kot kovinar zaposlil v tržiških ladjedelnicah. Do 1942, ko je bil vpoklican v italijansko vojsko, so ga italijanske oblasti večkrat aretirale in zaprle. Po pobegu iz vojske se je marca 1943 priključil NOB, vstopil je v Kraško četo, bil na goriški fronti namestnik komandantabataljona in kasneje komandant VOS za Slovensko Istro. Deloval je tudi na Dolenjskem. Vodil je številne akcije: napad na nemško postojanko v Dragi pri Trstu in Prešnici, mobilizacijo v tržaških predmestjih in druge. Po osvoboditvi je delal pri UDBI, tudi v Trstu – tam ga je italijanska policija 1947 aretirala in ga imela 7 mesecev v zaporu. Leta 1952 so Grudna v odsotnosti obsodili na dosmrtni zapor.[4] Na lovu ga je ustrelil lastni sin. Igor Torkar ga je v Umiranju na obroke opisal kot Tineta Glina - Rasa. Ima spomenik pred Okrajnim sodiščem v Sežani.
