Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Precejšnje razlike med dialekti nizozemščine na jugu Afrike in evropsko nizozemščino so obstajale že konec 18. stoletja, vendar je bila afrikanščina kot samostojen jezik uveljavljena šele v zgodnjem 20. stoletju, ko je bil razvit tudi poseben pravopis, ki je nadomestil pravopis evropske nizozemščine.
Afrikanščina v primerjavi z nizozemščino ima svoje lastne značilnosti na področju oblikoslovja, prav tako v njej najdemo številne izposojenke iz afriških jezikov in angleščine.
Opombe
↑Kar sledi so ocene. Afrikanščina ima 16,3 milijona govorcev; glej de Swaan 2001, str. 216. Afrikanščina ina skupaj 16 milijonov govorcev; glej Machan 2009, str. 174. Okoli 9 milijonov ljudi govori afrikanščino kot drugi ali tretji jezik; glej Alant 2004, str. 45, Proost 2006, str. 402. Afrikanščina ima čez 5 milijonov maternih govorcev in 15 milijonov govorcev drugega jezika; glejRéguer 2004, str. 20. Afrikanščina ima približno 6 milijonov maternih govorcev in 16 milijonov govorcev drugega jezika; glej Domínguez & López 1995, str. 340 harvnb error: no target: CITEREFDomínguezLópez1995 (pomoč). V Južni Afriki, čez 23 milijonov ljudi govori afrikanščino, od tega jih tretjina govori kot prvi jezik ; glej Page & Sonnenburg 2003, str. 7.
Alant, Jaco (2004). Parlons Afrikaans (v francoščini). Éditions L'Harmattan. Pridobljeno 3. junija 2010.
Proost, Kristel (2006). »Spuren der Kreolisierung im Lexikon des Afrikaans«. V Proost, Kristel; Winkler, Edeltraud (ur.). Von Intentionalität zur Bedeutung konventionalisierter Zeichen. Studien zur Deutschen Sprache (v nemščini). Gunter Narr Verlag. Pridobljeno 3. junija 2010.
