Adelajda je bila edinka ogrskega kralja Andreja I. Árpáda. Zgodovinski viri ne navajajo datuma njenega rojstva, današnji zgodovinarji se nagibajo k letu 1040.[2] Postavljajo se tudi vprašanja o identiteti njene matere. Nekateri zgodovinarji menijo, da je to bila Anastazija Rurikovna, hči kijevskega velikega kneza Jaroslava Modrega.[2]
Žena Vratislava II.
Ko se je Adelajdin bodoči mož Vratislav sprl s svojim bratom Spytihněvom II., se je odločil zapustiti Olomouc in poiskal zatočišče prav pri Andreju I. Vratislavova prva žena, plemkinja neznanega porekla, je bila takrat v visoki nosečnosti in je ostala v Olomoucu, potem pa je med prezgodnjim porodom umrla.
Vratislav se je leta 1057 odločil poročiti z Adelajdo, ki je bila takrat stara okoli sedemnajst let. Razlog za poroko je bilo Vratislavovo zavezništvo z Ogrsko.
Adelajda je v približno petih letih zakona rodila štiri otroke:
vojvodo Břetislava II. († 1100), ki se je zapisal v češko zgodovino,
Vratislava, ki je umrl v otroštvu († 1061), ter hčerki
Judita je postala mati enega od najpomembnejših srednjeveških poljskih monarhov, Boleslava III. Krivoustega.
Vratislav je po smrti brata Spytihněva postal češki vojvoda. Adelajda je bila na položaju vojvodinje zelo malo časa, ker je 27. januarja 1062 umrla, stara malo več kot dvajset let. Vzrok njene smrti je bilo zagotovo prepogosto rojevanje.
Vratislav se je približno leto kasneje poročil s svojo tretjo ženo Svetoslavo Poljsko.
Kętrzyński, Stanisław (1950). »The Introduction of Christianity and the Early Kings of Poland«. V Reddaway, W.F.; Penson, J.H.; Halecki, O.; Dyboski, R. (ur.). The Cambridge History of Poland. Cambridge University Press.
Knoll, Paul W.; Schaer, Frank, ur. (2003). Gesta principum Polonorum: The Deeds of the Princes of the Poles. Central European University Press.
Długosz, Jan (1997). The Annals of Jan Długosz: An English Abridgement. IM Publications.