Abusir (arabsko ابو صير [æbuˈsˤiːɾ], egipčansko pr wsjr, koptsko ⲃⲟⲩⲥⲓⲣⲓ, busiri, Ozirisova hiša (ali tempelj), starogrškoΒούσιρις, latinizirano: Vusiris) je ime, ki so ga egiptologi dali arheološkemu najdišču, obširni nekropoli iz obdobja Starega kraljestva v bližini sodobnega Kaira. Poimenovali so ga po bližnji vasi z enakim imenom.
Abusir leži nekaj kilometrov severno od Sakare in je bil, tako kot Sakara, eno od glavnih pokopališč egipčanske prestolnice Memfis. V primerjavi z obsežnim poljem piramid, ki se razteza od Gize do Sakare, je Abusir relativno majhen. V obdobju Pete dinastije je postal prestižno pokopališče memfiške elite, ker je zaradi gradnje piramid v obdobju Četrte dinastije v sosednji Gizi zmanjkalo prostora za gradnjo monumentalnih pogrebnih spomenikov.
Nekropola je bila do zdaj največji vir starih kraljevskih papirusov, tako imenovanih Abusirskih papirusov. V poznem 19. stoletju so številni zahodni muzeji pridobili zbirke papirusov iz administrativnih (tempeljskih) evidenc enega od abusirskih pogrebnih kultov – kulta kralja Neferirkareja Kakaija. To odkritje so v poznem dvajsetem stoletju dopolnila izkopavanja čeških arheologov, ki so odkrili papiruse še dveh kultnih kompleksov, ki sta pripadala faraonu Neferefreju (ali Raneferefuju) in njegovi materi, kraljici Kentkaus II. Češki Institut za egiptologijo na Fakulteti za umetnost Karlove univerze v Pragi v Abusirju izkopava od leta 1976. Dela trenutno vodi Miroslav Bárta.
V bližini starodavnega mesta Busiris so pomembne katakombe,[1] južno od njega pa je bilo verjetno še eno veliko pokopališče.
Nekropola
Abusirska nekropolaAbusirske piramide
Na najdišču je štirinajst pogrebnih piramid iz pete dinastije. Kakovost njihove gradnje v primerjavi s piramidami iz četrte dinastije je mnogo slabša, kar lahko kaže na zmanjšanje moči vladarjev ali manj živahno trgovanje. Piramide so mnogo manjše od starejših, in zgrajene iz manj kakovostnega lokalnega kamna. Vse velike abusirske piramide so bile stopničaste. Izjema je največja (Neferirkarejeva) piramida, ki je bila prvotno stopničasta, kasneje pa z nekakovostno zazidavo stopnic preurejena v »pravo« piramido. Visoka je približno sedemdeset metrov.
Lepsijina piramida št. 24, ki je pripadala ženski, verjetno kraljici. Med znaki graditeljev je ime vezirja Ptahshepsesa, kar jo datira v vladavino faraona Njusereja[2]
Lepsijina piramida št. 25, ki je verjetno pripadala kraljici iz pete dinastije[2]
Mastabe dvorjanov
V neposredni bližini piramid vladarjev so grobnice visokih državnih uradnikov in njihovih družinskih članov:
Na majhnem griču neposredno južno od Neferefrejeva piramide je pokopališče iz saitskega obdobja, na katerem so
grob Udjahoresneta
grob Iufaa
grob Menekibneka
grob Padihorja
grob št. 3
Med nemiri leta 2011 so grobišče oplenili in poškodovali. Del lažnih vrat iz grobnice svečenika Rahotepa so ukradli in vlomili v skladiščne prostore.[3][4] Sistematično plenjenje se je nadaljevalo do leta 2013 z organiziranim izkopavanjam in uničevanjem grobnic in mumij.[5]
