7,62×25 Tokarev
Država izvora	ZSSR
Zgodovina proizvodnje
Leto oblikovanja	1930
Oblikovne lastnosti
Zasnovan na podlagi	7,63×25 Mauser[d]
Oblika tulca	brez roba, stekleničast
Premer krogle	7,85 mm
Premer vratu	8,45 mm
Premer ramen	9,44 mm
Premer nad robom	9,96 mm
Dolžina tulca	25,10 mm
Skupna dolžina	35,00 mm
Maksimalni tlak	240 MPa
Masa polnitve	0,50 g
Skupna masa	10,5 g
Balistične lastnosti
Masa / tip krogle Hitrost Energija 5,50 g FMJ 430 m/s 509 J
Vir balistike: FMJ[1] Vir dimenzij: [2]
Seznam nabojev

7,62×25 Tokarev je pištolski naboj, ki je bil glavni pištolski naboj v Sovjetski zvezi med letoma 1930 in 1951. Bil je razvit na podlagi nemškega naboja 7,63x25 Mauser, za pištolo Tokarev, ki je nasledila revolver Nagant M1895 in naboj 7,62x38 R, ki ga je ta uporabljal.

Naboj ima (glede na kaliber in dolžino tulca) močno smodniško polnjenje, kar mu omogoča posebna »stekleničasta« oblika tulca. Majhen kaliber in močno smodniško polnjenje dajeta krogli veliko prebojnost, kar dela ta naboj izredno priljubljen pri terorističnih skupinah, saj je učinkovit proti zaščitnim jopičem in lažje oklepljenim vozilom.

Po svetu se je uveljavil s pištolo Tokarev TT, brzostrelko PPŠ in njunimi izpeljankami ter je postal simbol vzhodnih oboroženih sil komunističnega režima. Po letu 1948 ga je začnel nadomeščati naboj 9x18 Makarov.

Hitrost 5,6 gramske (86 grainske) polnooplaščene tovarniške krogle na ustju cevi znaša okoli 420 m/s, kar je okoli 70 m/s več kot pri krogli kalibra 9 mm Luger.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 7,62×25 Tokarev.