Naboj je v letih 1890-1892 razvijal Ferdinand Mannlicher v Steyrju (Avstro-Ogrska). Za osnovo tega naboja je uporabil italijanski naboj 6,5x52 Carcano, kateremu je na željo nizozemskih vojaških kupcev dodal izbočen rob (R). Razvil je tudi simetrične okvirčke, ki jih je bilo možno skozi odprtino na vrhu puške vstaviti z ene ali druge stani.[4] V izdelavi je bil vsaj do leta 1943.[5]
Je precej podoben italijanskemu naboju 6,5x52 Carcano, ki sicer nima izbočenega roba, ima 1,5 mm krajši tulec in je na Slovenskem pogostejši. Iz naboja 6,5x53 R je bil razvit brezrobni 6,5x54 Mannlicher–Schönauer, ki se je uporabljal v grški vojski in je bil priljubljen med lovci.
Nizozemski okvirček za pet nabojev, ki je simetričen in rahlo ukrivljene oblike.
Nizozemska je naboj uradno uvedla leta 1895.[4] Uporabljala ga je v nizozemskih manlihericah, strojnicah Schwarzlose M.08 in puškomitraljezih Lewis. Z začetkom leta 1925 so Nizozemci svoje strojnice in puškomitraljeze začeli predelovati na močnejši naboj 7,92x57 R (ni enak nemškemu 7,92x57, ker ima izbočen rob). Med prvo svetovno vojno je bila nevtralna, zato je naboj 6,5x53 R v boju prvič uporabila ob nemškem napadu na Nizozemsko leta 1940. Po drugi vojni je po 50 letih uporabe prešel iz uporabe.
↑ 4,04,14,2Hartman, Janez (Julij 2002). »Druga manliherica : repetirka Mannlicher 6,5x53 R z vrtljivim zaklepom«. Revija Obramba. Zveza častnikov Slovenije. str. 67–70. COBISS214915072.
