Žvižgači (znanstveno ime Ochotonidae) so družina v redu Lagomorpha (zajci in žvižgači), kamor spadajo tudi Leporidae (zajci in kunci). V družino uvrščamo en rod, Ochotona, vanj pa 30 vrst. Žvižgače imenujemo tudi piskači ali pike. Podobni so hrčku, v resnici pa so sorodniki zajcev. Beseda »pika« naj bi izhajala iz tunguške besede »piika« ali pa morda iz ruske besede »pikat'«, kar pomeni cviliti.
Življenjski prostor
Žvižgači živijo na območjih s hladnim podnebjem, predvsem v Aziji, Severni Ameriki in delih vzhodne Evrope. Evrazijski žvižgači živijo v družinah in si delijo nabiranje hrane in stražo. Severnoameriški (O. princeps in O. collaris) so samotarski.
V evrazijskih gorovjih si žvižgači svoje votline pogosto delijo s planinskimi vrabci, ki v njih gnezdijo.
Aktivnost
Žvižgači so nabolj aktivni pred začetkom zime. Ker nimajo zimskega spanja, so za toplot in hrano odvisni od nabranega sena. Žvižgači nabirajo svežo travo in jo odlagajo v kupe, da se posuši. Potem tako seno odvlečejo v votline in ga shranijo. Neredko tudi kradejo seno drugih žvižgačev. Nastale spore pogosto izkoristijo sosednji plenilci, kot so dihurji in velike ptice.
Vrste
- RED LAGOMORPHA[1]
- družina Ochotonidae: žvižgači ali pike
- rod Ochotona
- podrod Pika: severni žvižgači
- podrod Ochotona: žvižgači grmičastih step
- podrod Conothoa: gorski žvižgači
- kitajski rdeči žvižgač, Ochotona erythrotis
- forrestov žvižgač, Ochotona forresti
- gaoligonški žvižgač, Ochotona gaoligongensis
- gloverjev žvižgač, Ochotona gloveri
- himalajski žvižgač, Ochotona himalayana
- ilienski žvižgač, Ochotona iliensis
- kozlov žvižgač, Ochotona koslowi
- ladaški žvižgač, Ochotona ladacensis
- velikouhi žvižgač, Ochotona macrotis
- mulijski žvižgač, Ochotona muliensis
- črni žvižgač, Ochotona nigritia
- royleov žvižgač, Ochotona roylei
- turkestanski rdeči žvižgač, Ochotona rutila
Sklici in opombe
Zunanje povezave
- v angleščini