Šerpe (tibetansko:ཤར་པ། "vzhodnjaki", iz shar "vzhod" + pa "ljudje,ljudstvo") so etnična skupina pod Himalajo v Nepalu. Šerpe izvirajo iz vzhodnega Tibeta, v Nepalu so se naselili pred 300-400 leti.^[1]

Šerpe so gorski narod, ki izvira iz Tibeta. Njihov jezik se je razvil do te mere, da se ga obravnava ločeno od tibetanščine. Prvotno so se naselili v vzhodnem Nepalu v dolini Khumbu, danes živijo tudi v drugih regijah Nepala, v Dardžilingu v Indiji in v manjši meri tudi drugod. Tradicionalno se ukvarjajo s kmetijstvom, zlasti z vzrejo jakov, v zadnjem stoletju pa so zasloveli predvsem zaradi svoje vloge pri tujih odpravah v Himalaji.^[2]

Že pred drugo svetovno vojno so jih tujci najemali v zgodnjih poskusih osvajanja himalajskih vrhov, predvsem ker so kot domačini poznali teren (cest in letališč takrat v Nepalu skoraj ni bilo) in ker so bili vajeni življenja na veliki nadmorski višini z malo kisika. Sprva so bili predvsem nosači, kasneje visokogorski vodniki. Zaradi turizma, izgradnje infrastrukture, bolnišnic in šol se je njihov način življenja temeljito spremenil.^[2]

Nedvomno najslavnejši Šerpa je Tenzing Norgay, ki je v navezi s Hillaryjem osvojil Everest 29. maja 1953.

Prav zaradi vpliva na gorništvo je izraz šerpa (z malo začetnico) splošen izraz za nosača, po SSKJ-ju tudi za šalu podobno naglavno ruto. V angleščini je sherpa osebni predstavnik vodij držav na mednarodnih srečanjih, zlasti G8, v slengu pa tudi izbrana oseba, ki na zabavi ostane trezna, da lahko pospremi domov ostale udeležence.