Čépinci so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci. So sedež istoimenske krajevne skupnosti, v katero spadata še vasi Markovci in Budinci. Čepinci mejijo na Budince, Markovce, Lucovo in Neradnovce ter na sosednjo državo Madžarsko. Državna meja z Madžarsko, ki teče mimo Čepinec, je bila določena po koncu prve svetovne vojne z versajsko pogodbo na razvodnico med Muro in Rabo.
Etimologija
Prvič se omenjajo leta 1387 kot Kereka superior. Leta 1395 in 1414 se pojavita poimenovanji Chapench in Chypencz.[2]
Izpeljano iz osebnega imena *Čępinъ, ki je tvorjeno iz slovanskega osebnega imena Čępa.[3]
V domači prekmurščini se imenujejo Čöpinci.[4] Pridevnik čépinski/čöpinski, prebivalec Čepinčan/Čöpinčar[5][6]
Tudi v madžarskih virih so jih omenili do 1889 kot Csöpincz.[7] Nato so jih pomadžarili kot Kerkafő.
Lega
Gre za tipično razloženo naselje, kakršnih je večina na Goričkem. V Čepincih izvira reka Velika Krka. Tam se nahaja tudi eden izmed treh opuščenih mednarodnih cestnih mejnih prehodov Slovenije z Madžarsko (preostala dva sta v Dolgi vasi in na Hodošu).
Kmalu po drugi svetovni vojni so v Čepincih domačini s prostovoljnim delom zgradili prvi zadružni dom (kasneje znan tudi pod oznakami gasilski dom, vaški dom, oz. kombinacijami vsega tega) v takratni Jugoslaviji. V vasi delujejo prostovoljno gasilsko društvo, športno društvo in turistično društvo.
Demografija
Velika večina prebivalstva je katolikov in spadajo v župnijo Markovci. Peščica protestantov spada v evangeličansko cerkveno občino Gornji Petrovci. Zanimivo je stanje s pokopališči, saj imajo Čepinci skupaj s sosednjimi Markovci, kjer prav tako prebiva zgolj peščica protestantov, skupno katoliško pokopališče, ki se nahaja v Markovcih blizu župnijske cerkve, in skupno protestantsko pokopališče, ki se nahaja v Čepincih sredi manjšega gozda.
Prireditve
Sklici in opombe
Glej tudi
Zunanje povezave
